(╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage

Prihajajoči dogodki

Opis

Živimo v mediatiziranem svetu divjih teorij zarote, grozeče ekološke krize, škodljivih naracij, kjer se ironične + nihilistične viralne #influenza podobe sočasno pojavljajo na nebroj napravah. Vzporedno degradaciji fizičnega okolja se z ekranov vali toksičen oblak digitalnih podob.

?Kako se pikselizirane informacije ujamejo v mrežo organskega telesa? Kakšne odrske (a)efekte poraja delo z neskladnimi vsebinami medmrežja? Kaj v spletu podob je dejansko r e s N I Č n 0?

Kot odgovor na okulocentrično organizacijo sveta hibridno odrsko delo lepljivim digitalnim podobam dodaja snovnost in jih procesira ¯\_( telesno )_/¯. Spaja gib, video, delo z objekti in zvok ter logiko interneta *z ironijo* prenaša v fizičen prostor……………... Odnos med telesom in podobami razpira virtualne prostore vmesnosti; /med organskim /imaginarnim in digitalnim /med memetičnimi smetmi /med atmosfero /afektom in občutkom //na stičišču izkušnje, privida, slutnje in dejstva. Med preteklostjo, mnogoterimi sedanjostmi in – ne navidezno, ampak oprijemljivo – > prihodnostjo.

Spletna stran (╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage >><
Spletna stran Jan Rozman >>

Tehnični rider v slovenščini >>
Tehnični rider v angleščini >>

Sodelavci

Umetniško vodstvo, režija in koreografija: Jan Rozman
Izvedba: Peter Frankl in Jan Rozman
Scenografija: Dan Pikalo
Video: Miha Možina
Glasba: Blaž Gracar
Grafično oblikovanje: Sara Bezovšek
Kostumografija: Kiss the Future
Oblikovanje svetlobe in tehnično vodstvo: Janko Oven
Dramaturgija: Maša Radi Buh
Asistenca režije in odrska asistenca: Bor Ravbar
Izvršna produkcija: Sabrina Železnik, Luka T. Zagoričnik
Tehnična pomoč: Luka Prinčič, Damjan Delak
Foto dokumentacija: Marijo Župan

Podpora

Produkcija: Emanat
Koprodukcija: Cankarjev dom
Koprodukcijska rezidenca: O Espaço do Tempo (Portugalska), DUM - Društvo umetnikov (Ljubljana)
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS

Nagrade

Uprizoritev odrski prostor naseljuje z množico podob, zvokov, teles, objektov, odsevnih in projekcijskih površin ter jih spretno premešča med fizičnim in virtualnim. Ustvarjeni kozmos se zdi kot krik spletnega, ki se razrašča v naša »prava« telesa in mednje, pri tem pa mimobežnih in hlapljivih impulzov ter informacij ne relativizira, temveč jih materializira kot pomemben odmev v novem, sodobnem digitalno-realnem svetu. V tej domiselni manifestaciji za in o življenju v dobi interneta tudi težko ulovljivi vtisi in občutja dobijo svojo čutno podobo, da lahko o njih sploh govorimo. Ta sugestivna podoba vprašanja zastavlja zares, a obenem s pravo mero duhovitosti in igrive »odštekanosti«. - Nika Arhar, Martina Peštaj in Blanka Gombač
13.4.2023, Priznanje Zlata paličica - uvrstitev v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino Zlata paličica

Kritike

Predstava odraža občutje sodobne internetne kulture, napolnjene s teorijami zarote, lažnimi novicami in nenehnimi spami ter reklamami, hkrati pa se avtorji in avtorice predstave izjemno dobro izognejo klasičnemu mimetičnemu pristopuh gledališkemu jeziku ter v prostor vnesejo tesnobno atmosfero, paranoidno občutje in lastno (ne)logiko, s katero zamajejo vprašanje, kaj je še ostalo resničnega na tem svetu?
21.4.2023, Sigledal Kritika, Krik slik, Ana Lorger

Najnovejša predstava Screamage Jana Rozmana je dosledno postinternetna v vidikih, da se deli uprizoritve na neki točki izkažejo za citate bolj ali manj ikoničnih posnetkov z interneta in popularne kulture, internetnih likov in memov, ki so postali del kolektivnega vizualnega spomina. /.../ Predstava se poslužuje uveljavljenih postopkov intermedialnosti, ki so lastni vizualni podobi: na eni strani sopostavitve podobe in besedila, na drugi strani pa proizvodnje iluzije, ki deluje tako, da razkriva lastno proizvedenost, a gledalcu omogoča potopitev.
Neodvisni, Postinternetna intermedialnost, Kaja Kraner