Avdio-vizualni performans Sublimation Revision, v katerem se avtorja lotevata tehnološke integracije posameznika, je razmislek o sodobnih tehnologijah in mehanizmih sodobnega časa, ki sooblikujejo in zaznamujejo naše samo-upodabljanje.

V predstavi ...in kliči me Antonija avtorici skozi gib tematizirata figuro ženskega telesa v današnji pop kulturi. Ta je oropana osebnosti, emocij in je predstavljena zgolj kot predmet poželenja.

Predstava raziskuje odprt teritorij med igranjem in gledališkim življenjem, nikogaršnjo zemljo med osebnim in profesionalnim. Umetniška ekipa s skrivnostnim tekstom Daniela Veroneseja odpira dvoumen prostor med nastopanjem in bivanjem, med gledališčem in življenjem.

Trinajst teles je naselilo Schwelle 7 v tri-tedenski intervenciji z namenom raziskovati simultano produkcijo in podreditev teles ter procesov, ki oblikujejo telesa kot območja sociopolitičnih (ne)identifikacij.

Peformans podobe presega koncertno izvedbo skozi formo sodobnega variteteja, v katerem se avtorja gibalno, vizualno in tekstovno navezujeta na raznolika literarna in teoretska besedila, ki problematizirajo družbeni spol in identiteto, (ne)integriranosti telesa v univerzum medijskih podob, spodletele realizacije imperativa uživanja, preigravanje hiperseksualiziranega, "udomačenega" cross-dressing sloga.

Sugar Rush je projekt, ki skozi gib in glasbo vzbuja neznosno sladkobo skupnosti – spomin raja, ki ni nikoli zares obstajal, a je vendar za vedno izgubljen.

Wanda & Nova deViator (Maja Delak & Luka Prinčič) tvorita umetniški tandem, ki ga zanima raziskovanje različnih odrskih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih jezikov, ki z umetniškim pristopom obdeluje teme povezane z bivanjem posameznika v sodobnem času. Njuno sodelovanje se je pričelo v letu 2009.

V zgodbi Marcipan ali pleksi se nastopajoči igralci in plesalci preobrazijo v morske kreature in raziskujejo seksualnost med skupnim bivanjem v ogromnem globokomorskem akvariju. V njihovem tisoč in enem majhnem spolu in hierarhijah, raziskujejo medsebojne koristi, užitke in simbioze.

Performans temelji na iskanju, raziskovanju in oblikovanju jezika z vstopanjem v timsko delo dveh avtorjev, ki izhajata iz različnih formalnih predispozicij, znanj in izkušenj in uporabljata različne medije tako v procesu kot v sami predstavi. Po vsebinski plati se avtorja dotikata zaprte intime, ki se razgaljuje v srečanju.