Avtofikcijsko delo, ki kot vsaka uspešna avtofikcija črpa svojo moč iz sposobnosti, da se dotakne neke univerzalne resnice ali skupne človeške izkušnje.

stik radikalno različnih zapisov, ki ponuja neprecenljiv uvid v stik teorije in prakse

o žanrih novega cirkusa, sodobnega uličnega gledališča, lutkarstva, klovnovskega in impro gledališča, neoburleske, kabareta ter umetnicah, ki ustvarjajo izrazito feministična dela, se ukvarjajo z LGBTQIA+ izrazi in z uprizarjanjem kritizirajo status quo

o žanrih novega cirkusa, sodobnega uličnega gledališča, lutkarstva, klovnovskega in impro gledališča, neoburleske, kabareta ter umetnicah, ki ustvarjajo izrazito feministična dela, se ukvarjajo z LGBTQIA+ izrazi in z uprizarjanjem kritizirajo status quo

deset pisnih zapisov pogovorov zapisovalk/zapisovalcev s koreografinjami, ki so svoja beleženja bodisi transkribirali bodisi nadgradili, strnili in jih pripravili za pisno obliko

Irena Tomažin v pogovoru s po-ustvarjalci ljudske pesmi: Bogdana Herman, Damir Imamović, Ljoba Jenče, Katarina Juvančič, Boštjan Narat, Natalka Polovinka, Svetlana Spajić

Drugi sočasno, besedilo Jasne Žmak, je nastajalo sočasno v procesu istoimenske predstave Matije Ferlina - ustvarjanje majhne delovne skupnosti, sočasen proces, gib, beseda in jezik.

Gledališče za ptice (Teatro para pájaros) prikazuje skupino šestih ljudi, ki so povezani v splet neobičajnih ljubezenskih razmerij.

Skomine – četrta drama Sarah Kane – je zasnovana kot niz poetičnih monologov, ki jih v primerjavi z njenimi prejšnjimi besedili odlikuje jezik, ki vzbuja izrazite vizualne podobe in se napaja v sferi čutnosti.