Večer solov SVŠGL 2014

Poleg Pred-premiere, zaključne plesne produkcije vseh štirih letnikov umetniške gimnazije Ljubljana, ki jo zavod Emanat in Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana (SVŠGL) pripravljata od leta 2003, bomo tudi letos predstavili Večer avtorskih solov dijakinj četrtega letnika. Gre za krajše solistične koreografije maturantov plesne smeri, ki pri pripravi avtorskih solov samostojno raziskujejo izbrano temo in razvijajo lastne koreografske pristope. Letošnja tema se navezuje na teoretsko delo Poetika sodobnega plesa avtorice Laurence Louppe.

Program večera

I. Dresura svobode
Petra Peček
Še enkrat! Še večkrat! Ni še svobodno!
V štirih letih sem prejela veliko informacij telesu in plesu, ki so si bile pogosto nasprotujoče. Nekajkrat sem napačno presodila in izbrala napačno informacijo, ki je telesu škodila. Kar naenkrat sem se znašla med dvema svetovoma različnih informacij, različnih ljudi, različnih pogledov in mnenj. Bila sem razdvojena med dvorano na Draveljski ulici in dvorano na Kardeljevi ploščadi.
Glasba: mix Petra Peček, EKKO – Rehearsal

II. Dotik prostora
Karin Vrtar
Ali prostor spremeni moje telo s svojim »dotikom« ali moje telo spremeni prostor?
Ali prostor pričara atmosfero ali jo narišejo moji gibi? Morda oboje?
Glasba: Andraž Erznožnik Podreka

III. Pre-mik
Neva Bedenik
Kaj je tisto, kar me premakne? In kaj je tisto, kar me ustavi? Je omejitev prostor?
Glasba: Four tet: Sing, Braids: Deep running

IV. Časovna dimenzija giba
Julija Šuštar
Gibanje telesa, ki ga čas popelje po prostoru, ga upočasni in zavira do trenutka,
ko se telo popolnoma ustavi in zavzame določeno pozicijo.
V stanju mirovanj čas teče dalje.
Telo reagira, ko je pripravljeno in pohiti za njim, z njim.
Glasba: Mansionair - Hold Me Down feat Revier

V. Telo v glasbi, glasba v telesu
Jana Repovž
Kakšen je občutek slišati ničesar, slišati le tišino? Kaj se spremeni v načinu gibanja, če ne slišiš?
Ali je drugače gledati osebo, ki pleše na glasbo in jo sliši, ali če je ne sliši?
Kakšen je občutek ne slišati glasbe ter hkrati plesati na njo?
Glasba: Phillip Phillips - Home (piano/cello cover) – ThePianoGuys

VI. 4. oseba množine
Nika Ajdnik
Plesalčev največji strah je, da po poškodbi ne bo sposoben več plesati, se gibati in izražati.
Poškodbe zahtevajo dolgotrajne procese rehabilitacije.
Kar počnemo več, let moramo prilagoditi svojim novim zmožnostim. Pa vendar je vse možno …
Glasba: Titanium/ Pavane (piano/celo cover), David Guetta/ Faure- ThePianoGuys,
Dream-motivational- mix Nika Ajdnik

VII. Vsakdan
Mojca Lukan
Kdaj je telo v nekem delu razumljeno kot umetniško? Kaj ga kot takega definira? Prostor?
Kdaj je gibanje razumljeno kot umetniško?
So gibi vsakdana lahko umetniški ali jih je za to potrebno predelati, spremeniti?

VIII. Nosim težo svojega telesa
Anamaria Klajnšček
Moja teža, moja gravitacija. Zavedna ali nezavedna? Kdaj? Zakaj? Kako?
Popolna ali popolnoma odvzeta. Osredotočena. Videnje telesa, ki se trga iz težnosti.
Instantna gravitacija. Me omejuje ali osvobaja? Padec je osvoboditev iz pokončne smrti težnosti.
Glasba: Steve Reich: Piano phase, Violin phase in Six marimbas

IX. Še paše
Julija Pečnikar
Hedonizem – nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje.
Glasba: Gašper Divjak, Le temps de l'amour – Françoise Hardy

X. Zavajajoče telo
Maja Koražija
Kako čustva vplivajo na moje gibanje? Kako gibanje vpliva na moja čustva? Lahko čustvo prenesem v gib in nato z gibanjem izzovem to isto razpoloženje? Kako na to reagira gledalec?
Glasba: 2cellos: Hurt

XI. Individuum
Alja Lackovič
»Tanzt, Tanzt, sonst sind wir verloren.« (Plešite, plešite, drugače smo izgubljeni.) Pina Bausch
Gre za citat, ki se mu lahko najbolj približam, saj je ples obenem nekaj, kar neizmerno obožujem in nekaj, kar me najbolj prizadene in poškoduje, a brez plesa sem izgubljena, brez plesa me boli v telesu.
Zaprla sem se v svojo dnevno sobo, v svoj intimni prostor, kjer me redko kdo vidi. Nimam občinstva, sem povsem sama. Tudi če je v dvorani polno gledalcev, sem sama in lahko se zatopim v svoj svet, v katerem plešem, dokler se prijeten občutek izčrpanosti in bolečine ne razleže po telesu in znova spoznam, kako zelo obožujem ples. Na odru se počutim kot doma, prijetno in domače, pa čeprav morda zadnjič.
Glasba: Jun Miyake: Lilies in the valley

Nastopajo: Nika Ajdnik, Neva Bedenik, Anamaria Klajnšček, Maja Koražija, Alja Lacković, Mojca Lukan, Petra Peček, Julija Pečnikar, Jana Repovž, Julija Šušter, Karin Vrtar
Mentorstvo in umetniško vodstvo večera: Petra Pikalo
Oblikovanje luči: Marko Levičnik