Matej Kejžar: Rdeča kapica

2007

Matej Kejžar: Rdeča kapica

O PREDSTAVI

Rdeča kapica - Da te bolje vidim je vprašanje po identiteti, turbulenci menjave vlog in prehajanje mej realnega in pravljičnega, kjer za osnovni okvir služi sodobna interpretacija nam vsem znane pravljice.
Torej, da vas bolje vidimo …
Predstava jemlje za okvir pravljico o Rdeči kapici in uporabi enovitost pravljične strukture zato, da prikaže neenovitost telesa, njegovo razcepljenost med težnjo po tem, da bi se dokopal do identitete, ki bi mu dala prepoznavnost in težnjo po tem, da bi okusil specifičnost svoje lastne želje in užitka. Liki, ki se pojavljajo na odru, so zgolj ponaredki pravljičnih oseb, so plesalci/plesalke, igralci/igralke, režiserji/režiserke, mistični poeti/poetese in imaginarni junaki/junakinje, ki neprestano iščejo svoje izgubljene dvojnike/dvojnice, drsijo iz ene vloge v drugo, prestopajo meje med življenjem in smrtjo, med sedanjostjo in preteklostjo in se gibljejo v medprostoru, v nedoločenem območju, kjer se pravljična vsebina staplja z motivi iz filmov in kjer se ritualno in magično udejanja skozi jezik popularne kulture. Njihove sanje in iluzije se sproti reciklirajo, postajajo last nekoga drugega, sveta, ki vdira od zunaj in razkriva hladno realnost gledališkega odra, ki jih obdaja. Vendar pa predstava iluzoričnosti ne spodkopava z namenom, da bi na njeno mesto postavila vsakdanjo resničnost, temveč zato, da bi pokazala, da je sama resničnost brez fantazijske razsežnosti zgolj iluzija, ki se nam stalno izmika. Če se hočemo torej dokopati do tistega, kar je resnično znotraj naših fantazij, moramo prehoditi pot, ki jo je prehodila Rdeča kapica - to pa je pot ustvarjalnega duha, je kroženje umetnikove/umetničine ideje, ki se ohranja pri življenju skozi pripoved teles. Teles, ki tvegajo, da bodo ostala nerazumljena, saj v želji, da bi se dokopala do golega bistva stvari, trgajo iz sebe preozko ukrojene uniforme družbenih vlog in iščejo nove identitetne pozicije izrekanja. (Alja Adam)

Tehnično poročilo

SODELAVCI

Koncept: Matej Kejžar
Plesalci, pevci in igralci: Willy A. Prager, Stephan A. Shtereff, Mirjam Klebel, Matej Kejžar
Ton in glasba: Aldo Ivančič
Avtorska glasba: Ivan Mijačević in REVANŠA: Miha Zbašnik, Aljoša Cetinski, Jaša
Oblikovanje: Janez Vidrih
Vizualni koncept: Jaša
Asistentka scenografije: Tina Krajnc
Scenografski elementi: Dalanda Diallo, Katra Kodela, Špela Kramar, Jelena Milovanović, Neža Mrevlje, Tini Rozman, Petja Sovilj, Uroš Kaurin
Kostumi: Urša Recer z zahvalami studiu Oktober
Luč: Zoran Grabarac
Dramaturgija: Alja Adam
Izvršna produkcija: Ajda Es

PODPORA

Produkcija: Emanat
Koprodukcija: Cankarjev dom
Partnerji: Občina Bohinj in SEAD, Salzburg
Pokrovitelji: Ministrstvo za kulturo RS, Europlakat, Oktober, Avstrijsko veleposlaništvo - Kulturforum, MBI, Prevent, Lesna Tip
Kontakt za gostovanja: Ajda Es

KRITIKE

Naj vas naslov Rdeča kapica - Da te bolje vidim ne zavede - nikakor ne gre za odrsko izvedbo otroške pravljice, kot sta jo zapisala brata Grimm. Po besedah ustvarjalca projekta, koreografa in plesalca Mateja Kejžarja in sodelavcev se njihova Rdeča kapica giblje na več ravneh, močno jo določa seksualnost. V predstavi, ki je premiero doživela v Cankarjevem domu, pa se najavljajo tudi temne plati človeškega bivanja. Pri predstavi sodelujejo še avstrijska plesalka Mirjam Klebel, bolgarska igralca in gibalca Willy A. Prager in Stephan A. Shtereff ter vsestranski umetnik Jaša.Končni izdelek presenetil vse. Predstavo, ki je nastala v produkciji zavoda Emanat, so delali po slojih, "končna oblika je presenetljiva za vse nas", je povedal Kejžar. Jaša je ob tem omenil, da je sceno oblikoval kot medprostor med fikcijo in realnostjo, kjer se porajajo vsi kontrasti in vsebinske tančine predstave.Na vprašanje, kako je prišlo do mednarodnega sodelovanja v predstavi, je Kejžar odgovoril, "da so našli drug drugega", nekaj pa gre, kot je dodal pozneje, vendarle pripisati različnim umetniškim rezidencam. Tam se umetniki srečujejo, snujejo ideje, na koncu lahko pride do predstave, kot je Rdeča kapica. Stephan A. Shtereff je ob tem izrazil zadovoljstvo, da lahko končno sodeluje s Slovencem v Sloveniji. S Tomijem Janežičem, Majo Delak in Iztokom Kovačem je vedno delal drugje, ne pri njih doma.Ustvarjalci predstave so navdih dobili pri teoretiku Brunu Bettelheimu, ki je Rdečo kapico in vrsto drugih pravljic tolmačil v luči seksualnosti in političnih kontekstov. Foto: Cankarjev dom" Če se hočemo torej dokopati do tistega, kar je resnično znotraj naših fantazij, moramo prehoditi pot, ki jo je prehodila Rdeča kapica - to pa je pot ustvarjalnega duha, je kroženje umetnikove/umetničine ideje, ki se ohranja pri življenju skozi pripoved teles. "
Seksi Rdeča kapica za odraslePravljica v luči seksualnosti in političnih kontekstov, Alja Adam, Oder, 13. december 2007 17:42, Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Zgodba o bizarni Rdeči kapici se je začela že nekaj časa nazaj pod okriljem zelenih vil. V zanimivi debati z zabavnim Bolgarom sem prvič začela razmišljati o reazsežnostih filozofske podlage te priljubljene pravljice.No in danes (ups včeraj) se je zgodila, ta pretežno plesna predstava Rdeča kapica - da te bolje vidim, z Bolgarom v eni izmed glavnih vlog. Malce nenavadna, težko razumljiva, vseno nadvse gledljiva, zabavna in zanimiva. Bila je privič in morda zadnjič, predvsem pa je bila brez konca. Minutno plesno izvedbo celotne pravljice so namreč plesalci izvajali dokler niso vsi gledalci obupali in zapustili dvorane. Tako ni bilo nič priklanjanja in neskončnega ploskanja.Za konec pa še pohvala Urški, ki se je lepo potrudila s kostumi. Bi kar imela kakšnega volkeca doma za igrat ;).
Da te bolje vidim... , Blog, 15 december, 2007, avtor Simona

Kako bi se približali Rdeči kapici, če bi jo srečali na svoji poti? Bi ji sledili do roba svoje domišljije zato, da bi uzrli njeno zgodbo v različnih variacijah, da bi »bolje videli« tisto kar se skriva onkraj uhojene poti, kar ne pripada zgolj enemu samemu fantazijskemu modelu? Kaj bi naredili, ko bi ugotovili, da obstaja mnoštvo interpretacij (istega konteksta), ki prehajajo ena v drugo, se stapljajo ter hkrati ostajajo ločene druga od druge? Jaz sem se odločil narediti sodobno plesno predstavo, ki temelji na prepletu različnih žanrskih interpretacij. Pri predstavi sodelujejo: vizualni umetnik, koreograf in koreografinja oziroma plesalec in plesalka, dva performerja oziroma igralaca, glasbenik in lučkar. Vsak od nas je pravljično vsebino sprva razgradil in poustvaril skozi svojo intuicijo, nato se je zgodil velik pok in mediji so se prepletli; kapica je odpotovala v Bohinjsko Bistrico, kjer je kot “artist in residence” prebivala dva meseca. Pravzaprav se je rodila že v Salzburgu, kjer je bila sprva predstavljena publiki zgolj kot idejna zasnova, kot okostnjak, medtem, ko je svojo “mesnato” oziroma “meseno” vsebino pridobila na slovenskih tleh. Moč samega (združujočega) poka sega od Bolgarije (od koder prihajata oba performerja), preko Ljubljane (kjer sta doma vizualni konceptualist in koreograf), do Salzburga (od koder prihaja edina ženska predstavnica ožjega izvajalskega tandema). Osrednjemu izvajalskemu tandemu pa stojijo ob strani (v dobesednem pomenu besede) dekleta, ki kot scensko performativni element pomagajo pri izvedbi projekta. Vas zanima kaj se zgodi z Rdečo kapico, ko prispe v mesto? Kostumografinja ji nadane volčji kostum, dramaturginja pa njeni osebni izpovedi doda katarzičen naboj. Na žalost (ali na srečo?) postajajo želje in hotenja kapice vse bolj dvoumna, saj si želi, da bi seksala z volkom, da bi ukrotila morilca, ki ji sledi, hkrati pa se trudi, da bi postala popolna žrtev. Kapice ugotovi, da svoje identitete ne more spremeniti iz danes na jutri, ker do tovrstnih metamorfoz prihaja počasi, da pa se te vendarle vedno dogajajo. Hkrati pa se dokoplje do spoznanja, da ideja ustvarjalcev in ustvarjalk kroži in se pretaka v neskončnost: “it is all about circle” (kar pomeni zmago za naše timsko delo!). Rdeča kapica je v mestu dobila obliko vseh, ki v njo verjamemo… Tisti, ki ji ne želijo verjeti, pa ji bodo prav gotovo očitali, da se preveč brezskrbno prestopa mejo med iluzijo in realnostjo. 

Pretekli dogodki

  1. , Cankarjev dom, Ljubljana, SI
  2. , KD Jože Ažman, Bohinjska Bistrica, SI

SLIKE

DOKUMENTI